Transformativna mediacija je mediacija, ki temelji na relacijski paradigmi in posledično prednostno deluje v smeri transformacije konflikta oz. spremembi komunikacije iz destruktivne v konstruktivno. Posledično udeleženci sami pridejo do rešitev konkretnih spornih vprašanj ali pa se konflikt razgradi do te mere, da rešitev ni več potrebna.
Transformativno mediacijo se lahko uporablja za reševanje katerekoli vrste sporov (podrobnejši opis možnih področij mediacije najdete na povezavi: Opis in področja mediacije.
Na mediacijo se lahko naročite preko spletne prijavnice na povezavi: Želim mediacijo, ali pa prek elektronske pošte: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oz. telefona 01/436 4117, kamor nas lahko tudi pokličete in z veseljem vam bomo posredovali podrobnejše informacije.
Cena mediacije je 60 € na uro za fizične osebe in 120 € na uro za pravne osebe. Partnerska in zakonska mediacija je dostopna po subvencionirani ceni in sicer 40,00 € na uro.
Medianti krijejo stroške mediacije v enakih delih, razen če se dogovorijo drugače. Stroške ločenih srečanj pa krije vsaka stran zase.
Podrobnejši opis modela transformativne mediacije se nahaja v nadaljevanju:
Transformativna mediacija (preobrazbena oz. preoblikovalna) je ena izmed oblik mediacije, ki se je razvila in uveljavila malo kasneje kot pa facilitativna (pospeševalna oz. podporna) in evaluativna (vrednostna oz. ocenjevalna) mediacija. Razlogi za to so ugotovljene pomanjkljivosti prejšnjih pristopov oz. izboljšanje obstoječih postopkov. Njena glavna prednost pred drugima dvema oblikama je, da njen glavni cilj ni prvenstveno iskanje rešitve ali sklenitev poravnave, ampak je veliko bolj usmerjana v izboljšanje komunikacije med strankami. To pomeni, da imajo udeleženci v tem postopku drugačne vloge kot pa to velja za druge postopke mediacije.
Cilj je omogočiti strankam, da same opredelijo sporne točke, definirajo problem in samostojno poiščejo morebitne rešitve. Stranke imajo torej veliko svobodo in avtonomijo pri določanju teme pogovora in poteku samega mediacijskega postopka.
Cilj transformativne mediacije je tako veliko širši od drugih oblik mediacije, njeni učinki pa so bolj dolgoročni. Ti dve kvaliteti delata transformativno mediacijo izredno primerno za tiste spore, kjer so stranke v medosebnem in/ali pa dolgotrajnemu razmerju. Primeri takih sporov so predvsem družinski spori, medsosedski spori, delovni spori ter tudi gospodarski spori, če gre za dolgotrajno sodelovanje strank. Z mediacijo se tako lahko doseže dvojni cilj, samo rešitev spora in izboljšanje samega odnosa, ki strankama omogoči bolj učinkovito, polno in zadovoljujoče razmerje.
Mediatorja vloga je za doseganje teh ciljev zelo pomembna. Mediator pri transformativni mediaciji ne predlaga rešitev, ne daje mnenja glede možnih rešitev ali pa sporazuma, ne sprejema odločitev namesto strank. Njegov cilj je omogočiti strankam, da bodo lahko same prišle do ustrezne in vzajemno zadovoljujoče rešitve. Ravno zaradi tega, ker ne predlaga rešitev, to od mediatorja terja veliko aktivnost pri izboljševanju komunikacije med strankami. Slednje se lahko doseže z aktivnim poslušanjem, poglabljanjem razumevanja, povzemanjem, postavljanjem ključnih vprašanj, kar vse pripomore k sposobnosti strank, da bolj razumejo tako svojo situacijo, potrebe in interese, kot tudi potrebe, interese in stališča druga druge. Osredotočenost mediatorja je usmerjena predvsem na medsebojno sodelovanje strank, iskanje možnosti za opolnomočenje in priznavanje drugega.
Transformativni mediator se osredotoča predvsem na stranke, ki so središče postopka oz. komunikacijo med njimi, ne pa sam spor oziroma problem. Stranke same, s pomočjo mediatorja, postavljajo okvire za potek postopka (vključno s sprejemanjem temeljnih pravil postopka) in reševanje zadeve, zaradi katere so se odločile za mediacijo.
Mediator stranke spodbuja k pogovoru o vseh vprašanjih, ki jih stranke štejejo za pomembna in to ne glede na to, ali se ta neposredno nanašajo na spor. To je zelo pomembno, ker se včasih za vidnim nesporazumom, skrivajo v ozadju druga vprašanja, ki jih je potrebno nasloviti in o njih razpravljati. Ta možnost, ki jo ponuja transformativna mediacija, je izredno pomembna, ker se s tem lahko doseže veliko bolj dolgoročne in vzajemno zadovoljujoče rešitve, saj se lahko poseže v samo globino problema, kjer ležijo resnični vzroki nesporazumov. Lahko bi rekli, da gre za usposabljanje za komuniciranje, da se stori korak stran od negativne in destruktivne komunikacije in naredi korak proti pozitivnim in konstruktivnim odnosom. Stranke lahko v tem postopku pridejo do boljšega poznavanja sebe, svoje lastne identitete, potreb, želja in kar je zelo pomembno in značilno za transformativno mediacijo, poveča se občutljivost strank za potrebe in želje druge strani. Spodbuja se razmišljanje strank glede situacije in analiziranje možnosti. Mediator nadalje usmerja pogovor, omogoča razpravo o spornih točkah in osvetljuje točke odločitve.
Transformativna mediacija ni usmerjena le v prihodnost in ne zanemarja preteklosti. Če stranke menijo, da je preteklost za njih pomembna, imajo vso možnost, da o tem govorijo, ker se s tem lahko doseže medsebojno priznavanje. Obravnavanje tem iz preteklosti je pogosto povezano s čustvi, ki so za transformativno mediacijo pomembna in jih ne zanemarja. Ravno nasprotno, čustva namreč za razliko od drugih pristopov predstavljajo integralni del postopka. Čustva so lahko v družinskih (in ostalih) sporih pogosto ključ za rešitev spornih vprašanj, zato je prav, da se jih ne zanemarja ali pa onemogoča, ampak se jih omogoči izražanje in pogovor o njih.
Transformativna mediacija poteka na opisan način, ki lahko strankam, zaradi svojih lastnosti ponudi resnično možnost, da bi prišle do vzajemno zadovoljujoče rešitve problema. Pri tem pa strank postopek skoraj v ničemur ne omejuje in jim omogoča, da si mediacijo (vključno s temeljnimi pravili) oblikujejo po lastnih željah in potrebah. Mediatorjeva naloga je strankam omogočiti izražanje teh želja in potreb ter izboljševati komunikacijo in razumevanje med njimi, ne predlaga pa rešitve problema, ker so stranke same sposobne doseči (dolgoročno in celostno) rešitev.