Obljuba mediacije

Knjiga Obljuba mediacije je temeljno delo transformativne prakse. Nastala je izpod rok očetov transformativne mediacije, profesorja Roberta Busha in dr. Josepha Folgerja in je prvotno izšla leta 1994 z originalnim naslovom The Promise of Mediation: Responding to Conflict Through Empowerment and Recognition. Slovenski prevod je pod okriljem Zavoda RAKMO izšel leta 2010 in predstavlja veliko pridobitev.

V tem pronicljivem delu avtorja predstavita alternativni teoretični okvir, ki omogoča globlje razumevanje konfliktov in mediacije - tisti, ki temelji na spoštovanju osebne moči in sočutju do drugih. Na podlagi lastnih izkušenj in širokega obsega raziskav, ponudita nov in uporaben pogled na to, kako se trenutno izvaja mediacija, kako bi jo lahko strukturirali, da bi dosegli več, in kako izboljšati postopek za prihodni razvoj mediacije.

Obljuba mediacije predstavlja konceptualni okvir transformativnemu pristopu in ga utemelji v znanstvenih delih avtorjev in mislecev na različnih področjih. Nakazuje premik paradigme k višji kulturi obvladovanja konfliktov in medosebnih odnosov, kjer je pomemben tako posameznik, kot tudi odnosi, v katerih živi. Opisuje pristop, ki pomaga udeležencem spoznati in izkoristiti možnosti za moralno rast ob prisotnosti konflikta.

 

Transformativna mediacija obljublja ne le doseganje sporazumov in poravnav, ampak tudi spremembo destruktivne interakcije v konstruktivno, spremembo nasprotovanja v sodelovanje, spremembno sovražnosti v naklonjenost, spremembo šibkosti v moč in spremembo osredotočenosti nase v upoštevanje drugega. 

 

Teorija opolnomočenja in priznavanja je temeljni pristop transformativnega razumevanja reševanja konfliktov. Opolnomočenje pomeni spodbujanje udeležencev, da opredelijo probleme in sami iščejo rešitve. Priznavanje pomeni spoznavanje potreb in interesov druge strani in boljše razumevanje perspektive druge strani.

Prava vrednost mediacije je namreč v njeni sposobnosti spremeniti ne le situacijo, ampak transformirati konflikt, posameznike in odnos med njimi. Ta pogled predstavlja pravo podlago za vse tiste, ki si želijo s pomočjo mediacije dosegati poleg poravnave ali rešitve situacije tudi višjo kakovost odnosov in se s konflikti soočati na bolj konstruktiven način ter jih obravnavati kot priložnosti za osebno rast in za izboljšanje odnosa.

 

V knjigi avtorja predstavita edinstven potencial mediacije pri odzivanju na konflikt. Nanaša se na priložnosti, ki jih konflikt ponuja za moralni razvoj in na moč mediacije, da ujame priložnosti, ki bodo ljudem pomagale odzivati se s sočutnostjo, ko bodo obravnavali težke in pogosto boleče spore.

 

 

 

Konflikt vsekega sooči z izzivom, težavo ali neprijetnostjo, s katero se bo potrebno spopasti. Ta izziv predstavlja priložnost, da sami sebi pojasnimo svoje potrebe in vrednote ter kaj nam povzroča zadovoljstvo in nezadovoljstvo. Konflikt nam ponuja, da odkrivamo odnosna vprašanja, ponuja nam priložnost za razvoj o odločanju o sebi ter zaupanju vase.

Konflikt nas sooči z drugim, ki je v drugačnem položaju kot mi, in, ki ima nasproten pogled od našega. To je še posebna priložnost za krepitev priznavanja perspektive drugih, za občutenje in izražanje skrbi in razumevanja do drugega.

Konflikti tako utelešajo veliko priložnost za osebno in moralno rast in zato v transformativni praksi idealen odziv na konflikt ni v rešitvi problema temveč v transformaciji odnosov - v izboljšanju strank v primerjavi s prejšnjim stanjem in v iskanju skupne rešitve.

 

Posebnost in prednost transformativne prakse in transformativne mediacije je ta, da spore in konflikte ne vidi kot problem, temveč kot priložnost za moralno rast in transformacijo. Iz tega izhaja t.i. transformativna naravnanost do konflikta, kjer je konflikt naprej in predvsem potencialna priložnost za osebno rast. Ta se udejanja preko t.i. opolnomočenja in priznavanja - dveh kritičnih in medsebojno povezanih dimenzijah človeške moralnosti.

Prva dimenzije vključuje krepitev sebe. Udejanja se preko spoznavanja in krepitve sposobnosti za soočanje z raznovrstnimi težavami - to se zgodi skozi zavestno refleksijo, odločitev in ravnanje.

Druga dimenzija vključuje seganje preko sebe, da bi se lahko povezali z drugimi. To se udejanja preko spoznavanja in krepitve sposobnosti za doživljanje in izražanje skrbi ter upoštevanje drugih (še posebej tistih, katerih situacija je "drugačna" od naše.

Transformativni pogled zato konflikte obravnava kot priložnost za osebni moralni razvoj.